CIZA Zavod za razvoj podeželja Ljubljana
Aktualno Predstavimo se Dejavnosti   Leader - LAS LAS - Sožitje med mestom in podeželjem Publikacije Projekti • 2009 • 2010 • 2011 • 2012 - 1. NIP • 2012 - 2. NIP Arhiv novic
CIZA
Zavod za razvoj podeželja
Šmartinska 134a
1000 Ljubljana
tel.: 01 544 544 6
e-mailinformacije

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano
Ljubljana     Ig
Ivančna Gorica     Škofljica
Grosuplje

Lokalna akcijska skupina Sožitje med mestom in podeželjem

Sožitje

LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA
»SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽELJEM«
 (09.06.2011)

Lokalna akcijska skupina Sožitje med mestom in podeželjem je bila ustanovljena 1. februarja 2008 na podlagi Sporazuma o pristopu in sodelovanju v LAS z namenom uresničevanja skupnih interesov na področju razvoja podeželja po pristopu LEADER. Pristop LEADER omogoča črpanje sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) za izvajanje inovativnih projektov na lokalnem nivoju, ki prispevajo k razvoju podeželskega prostora, podpira delovanje Lokalnih akcijskih skupin, spodbuja med regijsko in čezmejno sodelovanje ter določa načela delovanja.

LAS deluje kot lokalno javno– zasebno partnerstvo, sestavljeno iz 84 predstavnikov različnih socio-ekonomskih sektorjev, od tega 17 iz javnega sektorja ( 5 občin in 12 ostalih institucij), 12 članov iz ekonomskega sektorja in 55 članov iz zasebnega sektorja ter civilne iniciative. Delovanje zagotavlja z naslednjimi organi: 10-članskim upravnim odborom (Jože Krašovec, Božidar Gabrijel, Andreja Zdravje, Nevenka Marija Kovač, Andrej Košak, Matej Šteh, Marjana Marn, Gorazd Maslo, Brigita Marinšek, Marjan Čučkin), 3-članskim nadzornim odborom, zborom članov LAS, upravljavcem in finančnim organom.

Za učinkovito delovanje LAS upravni odbor zagotavlja: odprte in pregledne postopke za izvolitev svojih predstavnikov, jasna pravila o načinu izvolitve in trajanju mandata svojih članov, učinkovit način za prenos informacij in odločitev, učinkovito in sprotno posvetovanje z vsemi zainteresiranimi člani LAS, jasne mehanizme za upoštevanje mnenj vseh zainteresiranih skupin pri pripravi in v procesu odločanja, opis postopka in pravil na podlagi, katerih izbira najprimernejše in najbolje usposobljene posameznike za izvajanje posameznih nalog, postopke za poročanje o svojem delovanju in delovanju LAS, obravnavo poročil o porabi finančnih sredstev in finančnih napovedi, spodbujanje članov LAS k stalnemu izobraževanju in izpopolnjevanju na vseh potrebnih področjih in vzpostavitev sistema za ugotavljanje tveganja na vseh področjih, ki bi lahko ogrozila delovanje LAS.

V LAS Sožitje med mestom in podeželjem spadajo občine Grosuplje, Ig, Ivančna Gorica, Mestna občina Ljubljana in občina Škofljica. Skupna površina območja je 614,10 km in šteje skupaj 48804 prebivalcev.

Območje LAS v geografskem smislu zavzema del Ljubljanske kotline z Ljubljanskim poljem, ki se razprostira med vrsto osamelcev na severni strani (Šmarna gora) in bolj sklenjenimi slemeni in hribi Posavskega hribovja na jugovzhodni strani (Janče). Ljubljansko polje na jugu prehaja v Ljubljansko barje, ki sega iz MOL tudi v občini Ig in Škofljica. Od tu se začenja tako imenovano Dolenjsko podolje, ki je v slovenski geografiji mlajši izraz za razmeroma nižji svet med vzhodnim Ljubljanskim barjem in Krško kotlino, po katerem poteka avtomobilska cesta in železnica Ljubljana – Novo mesto. Posebna - edinstvena značilnost območja je tako fluviokras = nepopolni kras, kar označuje neznačilen kraški svet, ki so ga z erozijo in odnašanjem površinskih voda oblikovale površinske tekoče vode. Celotno območje LAS, vključno z občino Ivančna Gorica, je gospodarsko, zaposlitveno in izobraževalno zelo močno vezano na Ljubljano. Prav avtocesta in železnica omogočata velike dnevne migracije. Le zares zanemarljiv delež prebivalcev se veže na naslednji večji center Novo mesto.

Naravno okolje občin sodelujočih v LAS »Sožitje med mestom in podeželjem« obsega zelo različne habitate od kraških in hribovitih predelov preko gozdov do močvirnih ravnic. Predvsem v ravninskih predelih je naravno okolje precej razdrobljeno zaradi goste poselitve. Posamezni otočki naravnega okolja v bližini naselij, še posebej v okolici Ljubljane, so priljubljene izletniške točke in zato dokaj obremenjeni. Naravno okolje ogroža predvsem intenzivna urbanizacija in suburbanizacija.

Na območju LAS je prometna infrastruktura zelo dobro razvita. Obstajajo pa razlike, predvsem med občinskimi središči in podeželskim zaledjem. Kar je za območje posebej pomembno je avtocestna povezava, ki omogoča hiter dostop do kateregakoli središča in s tem povezano dostopnost do zaposlitev in trga v Ljubljani. V obratni smeri je zagotovljena hitra dostopnost do podeželja za meščane in turiste.

Poslanstvo LAS Sožitje med mestom in podeželjem je poskrbeti, da bomo imeli živo in razvito podeželje z ohranjeno identiteto na pragu glavnega mesta! Njen glavni cilj je, da z izvajanjem lokalne razvojne strategije zagotovi celostno obravnavo območja z enakimi možnostmi sodelovanja prav za vse, kar se bo odražalo v večji ekonomski neodvisnosti podeželskega prostora in kakovostnejšem življenju na podeželju. Temeljni programski dokument LAS je Lokalna razvojna strategija, ki omogoča izvajanje lokalnih razvojnih projektov ob aktivni podpori lokalnega prebivalstva in finančnih sredstvih EU.

Lokalna razvojna strategija območja temelji na treh prioritetah, in sicer:

1. RAZVOJ SOCIALNEGA KAPITALA
  • zagotoviti splošen in nenehen dostop do učenja in s tem do znanj za pridobitev in obnovo spretnosti, ki so potrebne za nenehno participacijo prebivalcev podeželja v družbi znanja;
  • zagotoviti možnosti za pridobitev znanj vsakemu prebivalcu kolikor je le mogoče blizu, v njihovih lastnih okoljih in s podporo informacijsko komunikacijske tehnologije, kjer je to primerno;
  • prenos znanj med generacijami in različnimi akterji ljubljanskega podeželja – izraba notranjih možnosti;
  • ohranjanje tradicionalnih prireditev na podeželju in razvoj novih;
  • kontinuirano izobraževanje v okviru interesnih skupin (predavanja, delavnice, tečaji, demonstracije, strokovne ekskurzije);

2. RAZVOJ RAZNOLIKIH DEJAVNOSTI NA PODEŽELJU

2.1. OHRANJANJE IN PRIJAZNA RABA NARAVNE DEDIŠČINE
  • ohranjanje naravne dediščine in njeno vključevanje v razvoj turizma in drugih dejavnosti s posebnim poudarkom na okolju prijaznih oblikah;
  • stalna skrb za sprehajalne, učne in pohodne poti z namenom usmerjanja pohodnikov na urejene poti in s tem preprečevanje uničevanja podrasti v gozdovih;
  • ureditev podeželskega prostora za izvajanje aktivnosti meščanov in turistov, oblikovanje privlačnih izletniških točk v bližini mesta in izraba lokalnih potencialov;

2.2. OHRANJANJE IN RAZVOJ KULTURNE DEDIŠČINE

  • ohranjena in obnovljena kulturna dediščina;
  • ohranjena tradicionalna znanja in razvoj novih proizvodov na podlagi teh znanj;
  • ohranjanje in razvoj kulturnih dejavnosti na podeželju;
  • dvig zavesti o pomenu dediščine za nadaljnje življenje in razvoj.

2.3. KONTINUIRAN RAZVOJ PODJETNIŠKIH INICIATIV NA PODEŽELJU

  • povečanje deleža mikro in malih podjetij v lokalnem prostoru, prednostno v povezavi z osnovno kmetijsko dejavnostjo, ter povečanje deleža mikro in malih podjetij v skupnem prihodku in dodani vrednosti;
  • razvoj storitvenih dejavnosti s poudarkom na razvoju socialnega podjetništva;
  • ohranjanje tradicionalnih znanj in vedenj;
  • osveščanje in seznanjanje potrošnikov s ponudbo in dogajanjem na podeželju;

3. TRŽENJE IN PROMOCIJA DOBRIN PODEŽELJA

  • razvoj novih tržnih proizvodov in turističnih produktov za različne ciljne skupine;
  • izboljšanje možnosti za dodelavo, predelavo in skladiščenje (priprava dobrin za trg);
  • povečanju obsega ponudbe in prodaje na podeželju ter vključevanje ponudbe podeželja v gostinsko, turistično in drugo ponudbo v glavnem mestu;
  • povečanje prepoznavnosti podeželja z vlaganji v načrtno promocijo v vseh trženjsko komunikacijskih oblikah.

V letu 2009 so bili izvedeni prvi projekti, ki so uspešno pridobili evropska sredstva in njihovi rezultati so postali nove turistične zanimivosti v posameznih krajih. Višina odobrenih sredstev za izvajanje projektov s strani Evropske unije za leto 2009 je bila 139.685,00 €.

Projekti leta 2009:

  • ETNOLOŠKI MUZEJ OD PLUGA DO KRUHA
  • ŽENE IŽANSKEGA PODEŽELJA NA SPLETU
  • KO ZADIŠI PO PEKI NA IŽANSKEM – KNJIGA RECEPTOV
  • POT KULTURNE DEDIŠČINA ŠMARJE SAP
  • ZGODOVINSKI PRALNI STROJ
  • OBNOVA KAŠČE NA KOPANJU – Z DEDIŠČINO V PRIHODNOST
  • POSTAVITEV ZAŠČITNE OGRAJE OB DOSTOPNI POTI DO KRŠKE JAME
  • IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VEČNAMENSKI OBJEKT NAMENJEN KULTURNI DEJAVNOSTI NA KRKI
  • ETNOLOŠKI MUZEJ ŠTEFAN NOSE MULJAVA
  • IGRIŠČE VRH NAD ŽELIMLJAMI
  • RAZVOJ PROTOKOLARNEGA SPOMINKA
  • PODRUŽNIČNA ŠOLA GIBALO RAZVOJA
  • SREČANJE VASI GABRJE – GABERJE 2009
  • SKULPTURA NA VASI – KIPARSKA KOLONIJA - VOLARTIS
  • KMEČKA TRŽNICA POD RUSKOVIM KOZOLCEM
  • VAŠKA UČNA TOČKA
  • KRASOSLOVNA UČILNICA V NARAVI – OŽIVITEV VAŠKEGA KALA, VODNJAKA IN ŠOLE V HRASTOVEM DOLU
  • RESTAVRIRANJE KAPELICE PRI TREH KRIŽIH – VEZNI ČLEN POTI KULTURNE DEDIŠČINE ŠMARJE SAP
  • EPP LAS (ENOTNA PROPAGANDA PODEŽELJA NA OBMOČJU LAS)

Za projekte iz leta 2010 je namenjenih 149.383,93 € evropskih sredstev. Nekateri me njimi so že izvedeni in tudi že prejeli evropska sredstva, drugi se še izvajajo.

Projekti leta 2010:
  • PODRUŽNIČNA ŠOLA - GIBALO RAZVOJA
  • MOJE PESMI - MOJE SANJE
  • OTROŠKE RADOSTI NA KMETIJI
  • VEČ V IŠKI VASI
  • V DEŽELI KOLIŠČARJEV
  • MLIN BRINJE – MUZEJ
  • IVANKINA TRŽNICA
  • GRAD LISIČJE
  • ŽENSKA OD Ž DO A

Za leto 2011 je upravni odbor potrdil naslednje projekte:

  • PRIREDITVE IŽANSKEGA PODEŽELJA
  • GRAJSKE DOGODIVŠČINE
  • MOJ KRAJ MOJ PONOS
  • VIŠNJA GORA - SLOVENSKA PRAVLJICA
  • PODRUŽNIČNA ŠOLA – GIBALO RAZVOJA
  • LJUBLJANA IN SLOVENIJA NA DLANI – RAZGLEDIŠČA NA OBROBJU LJUBLJANE

Uspešen in kvaliteten razvoj podeželja lahko ustvarjamo le skupaj s prebivalci. Zato vabimo vse, ki vam ni vseeno za podeželje, ki imate radi podeželje, da se nam na tej poti pridružite in s svojimi pobudami ter idejami sodelujete pri uresničevanju izboljšanja kvalitete bivanja na podeželju in hkrati ustvarjanju večje prepoznavnosti domačega okolja za obiskovalce kot tudi turiste. V Lokalno akcijsko skupino lahko tudi kadarkoli pristopite, saj je članstvo odprto in prostovoljno.

Josip PINTAR



Arhiv vseh novic